»Prav ima me, da bi naslednjič, ko nekdo tako pristopi k meni, po navadi to delajo starejše gospe, rekel: Res je, gospa, prvih sedemindvajset let sem bil prav nesrečen in depresiven, potem pa sem si zlomil hrbtenico in odtlej sem nasmejan. Ni tako. Imaš tudi zagrenjene ljudi, ljudi, ki so slabe volje. Odvisno pač od tega, kakšen človek si. Ne glede na voziček.«
»Nekateri so res pobegnili iz svojih držav in želijo le živeti ter delati nekje na varnem. Nekaterim pa ni mar, ni jim mar za evropski sistem. Ker je Slovenija tranzitna država, bodo nekateri za sabo pustili nered in odšli naprej. Povedal sem vam po resnici. Nekateri so iskreni, drugim pa ni mar ne za vas ne za policijo ne za kateri koli sistem.«
»Leta 1992, ko se Gregor rodil, se sploh ni vedelo, kakšna bo življenjska doba teh otrok, ker je včasih veljalo, da živijo največ od 30 do 35 let.«
»Ljudje so v zadregi ali ga gledajo. Še danes, ko greva v trgovino ali ko gremo na potovanje, ko gremo v lokal, na koncert … ga gledajo. Ampak se zdaj niti več ne odzovemo na to. Na začetku, ko je bil Gregor še manjši, pa ko si videl ljudi, te poglede … malo boli. Vsaj mene je.«
